Zmanjševanje sredstev za raziskave in razvoj lahko močno omeji razvojno perspektivo in gospodarsko moč večjega števila podjetij v Sloveniji. Zato so nadvse zanimiva mnenja gospodarstvenikov. Tokrat povzemam mnenje vidnih gospodarstvenikov kot so bila podana v članku časnika FINANCE (skrčeno!):
Država najbolj pomaga razvoju, če manj jemlje, je kar 11-odstotni upad naložb države v raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) komentiral direktor visokotehnološke družbe Dewesoft . Leta 2009 so državna proračunska sredstva za RRD poskočila za 29 odstotkov, na 245 milijonov evrov, leta 2010 pa se je ta znesek zmanjšal za 11 odstotkov, na slabih 218 milijonov evrov. Delež državnih proračunskih sredstev za RRD je leta 2010 pomenil 0,62 odstotka BDP, po tem merilu je Slovenija malo pod povprečjem EU . Najmanj v RRD vlaga Litva, in sicer 0,17 odstotka BDP, največ pa Finska z 1,14-odstotnim deležem BDP.
Država pri razvoju dovolj pomaga že z davčno olajšavo za vlaganja v razvoj saj podjetja razbremeni in pomaga k hitrejšemu razvoju, je dejal Andrej Orožen in pripomnil, da se v podjetjih ob obremenitvah z lastnim delom ni mogoče podrejati administrativnim zahtevam, povezanim z državnim financiranjem.
Potrebno je pripomniti, da navedba v glavnem velja za visokotehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo. Podjetja, ki gospodarijo na meji rentabilnosti in z nizko dodano vrednostjo, pa za razvoj nimajo zadostnih sredstev in je pomoč države še kako potrebna. V nasprotnem primeru so takšna podjetja zavezana životarjenju na meji in jih večje število tudi propade.
Presenetljive navedbe ponuja del članka, ki se nanaša na izobraževanje. Statistika o izobraževanju v Sloveniji kaže, da smo pri večini meril blizu povprečju držav članic EU. Bralna pismenost je pri nas pod povprečjem EU, matematična pa nad tem. Težave s pismenostjo, z osnovnim razumevanjem zapisanega, ima pri nas več kot 20 odstotkov 15-letnikov, kar predstavlja več kot petino vseh. Delež mladih med 15. in 24. letom v formalnem izobraževanju je v Sloveniji nekaj več kot 70-odstoten, kar je deset odstotkov nad povprečjem držav članic EU.
Komentar: Navedbam v članku, dasiravno statistika v glavnem drži, je mogoče oporekati samo v delu, ki se nanaša na matematično pismenost. Le-ta, žal, ni na povprečju EU, saj že leta v Sloveniji zaostajamo tako za EU kot za drugimi primerljivimi državami sveta (n.pr. ZDA).
NIKA-PIKA 